Jeruzalem- izmišljeno mesto, izmišljena Biblija

Skozi stoletja so besede Biblije veljale za svete in tudi zgodovinopisje je svetopismeske zapise sprva obravnavalo nekritično. V ozadju so bili tudi judaistični in krščanski interesi, saj rušenje biblijske avtoritete za mnoge predstavlja tudi grožnjo rušenja obeh ver. Vendar pa vera ne bi smela biti utemeljena na zgodovinskem kamnu.

V zadnjem času so na plano prišla odkritja, da Davidovega in Salomonovega mesta Jeruzalem v 10. stoletju pr.n.š. sploh ni bilo. Takrat je na tistem mestu stala le utrdba in morda je bila v bližini še kaka skromna vasica. Mesto se je razvilo najkasneje v 8. stoletju pr.n.š. in tudi takrat je še vedno obvladovalo le manjšo regijo. Povedano drugače: Združenega kraljestva nikoli ni bilo, Salomon in David, kolikor sta res obstajala, sta bila le plemenska ali rodovna voditelja v neki utrdbi, pri kateri je celo njen regionalni pomen močno vprašljiv, kaj šele da bi služila kot center vsega tedanjega Levanta. Celo samo ime David (v hebrejskem zapisu kot DWD) je nek egiptovski raziskovalec povezal s korenom Tuth/Toth, ki je ime  egiptovskega božanstva, kot koren pa se pojavlja tudi v imenih egiptovskih faraonov (Tutmoze, Tutankamen). Kakorkoli že- večjo vlogo je mesto Jeruzalem dobilo šele v 8. stoletju pr.n.š., ko je svojo rastočo moč končno izpričalo tudi z mestnim obzidjem.

Domnevno območje Davidovega vpliva po Bibliji obsega za tiste čase kar veliko področje vse do mezopotamske reke Evfrat. In vse to je mitološki vladar obvladoval iz vaške prestolnice hribovite deželice, kjer je poleg utrdbe stalo le nekaj preprostih hiš? Vir: Wikimedia Commons

Odgovor na to zakaj se celotna slika bistri šele na začetku 21. stoletja, leži v biblijskem dogmatizmu in po drugi strani v modernem sionizmu, to je v modernem izraelskem osvajalnem brutalnem nacionalizmu. Stara zaveza, sklop svetih besedil judovske vere, je nastajala skozi stoletja v 1. tisočletju pr.n.š.. Kronike kraljestev, večina gradiva Mojzesovega Peteroknjižja in Jezusova/Jozuetova knjiga so nastali vsaj do 6. stoletja pr.n.š.. Omenjeni sveti teksti vsebujejo mnoge trditve o zgodovinskem razvoju izraelskega in judovskega ljudstva. Svetopisemska besedila dokaj zanesljivo opisujejo kasnejša obdobja, pri starejši zgodovini pa postanejo neverodostojna.

Zgodbe o starih patriarhih so predvsem mit, čeprav kot vsak mit nosijo neko ohlapnejšo realno zgodovinsko osnovo. Odslikavajo nekatere stare družbene razmere, obenem so služile za versko in politično mobilizacijo v judovski državici 7. in 6. stoletja pr.n.š.. Mojzes in Aaron sta npr. mitološki osebnosti, precej sorodni slovanskemu Velesu in Jarilu in sta pravzaprav počlovečenji nekdanjih izraelsko-judovskih božanstev, vezani na določene konkretne ali izmišljene človeške osebe. Predstavljata tudi astronomski pojav iz časov, ki sega dlje od 2. tisočletja pr.n.š.. Pripovedi o  desetih božjih zapovedih so prav tako notranje nekonsistentne. Oboje kaže na to, da gre za izmišljene zgodbe.

Tudi, če se premaknemo globlje nazaj, situacija ni nič boljša. Jožef v vodnjaku (Gen. 37:18-36) predstavlja lunarni mrk v enem od 12-ih ozvezdij, tako je bil tudi eden od 12 bratov vržen v vodnjak- podobna zgodba obstaja tudi v perzijski mitologiji. Na drugem mestu Jožef pripoveduje o svojih sanjah, kjer se oče Jakob kot Sonce, mati kot Mesec in 11 bratov kot zvezde priklanjajo Jožefu (Gen 37:9-10).  Oče Jakob- Sonce- se je neke noči bojeval z nočnim, lunarnim nebeškim bitjem in sončna zarja je takrat oznanila Jakobovo zmago (Gen 32:23-32). Jakob, ki je lahko deloval podnevi in ponoči hkrati predstavlja solarne in lunarne vplive. Gre za počlovečenje tipičnega božanstva kakršna so npr. Mitra, Horus in Apolon, ki veljajo za solarna božanstva, a so hkrati deloma tudi lunarna.

Tako vidimo, da te stare zgodbe predstavljajo predvsem popačen in predelan opis nekdanjega politeizma. Med mitologijo očakov in nastopom prave zgodovinske dobe, z ustreznim odsevom v Stari zavezi, je minilo kar nekaj stoletij. Ko se srečujemo z raziskovanjem zgodovinsko potrjenih biblijskih opisov dogodkov, se danes lahko opremo na bogato dediščino arheološkega raziskovanja. V 9. stoletju pr.n.š. tudi tuji viri poročajo o vladavini Omrija, Ahaba in Jehuja v Izraelu. Prvi tuji viri o Judeji in vladarju Ahazu prihajajo iz 8. stoletja pr.n.š.

Raziskovanje starodavnega Levanta je bilo vedno pod močnim dogmatičnim vplivom absolutne veljavnosti Stare zaveze, upoštevane tako pri samih Judih kot tudi pri kristjanih. Toda na pričetku arheoloških raziskovanj nekateri raziskovalci zaradi hkratne kompleksnosti in malega števila prvih najdb še niso uvideli, da njihovi profesionalni zaključki lahko ogrozijo veljavnost oziroma zanesljivost Stare zaveze. Nekateri od prvih raziskovalcev so lahko delovali še neobremenjeno tudi v odnosu do svojih lastnih morebitnih predsodkov in prepričanj.

Clarence Fisher je v začetku 20. stoletja ugotovil, da zidana stavba št. 1723 v Megiddu, ki po današnji kategorizaciji leži v stratumu V, močno spominja na zgradbe, kakršne sta v 9. stoletju gradila izraelska kralja Omri in Ahab. John Crowfoot je prišel še do bolj natančnih ugotovitev: na zgradbi v Megiddu so bili zidarski pečati, zelo podobni omrijevskim v Jezreelu, kar kaže na to, da je bila ta zgradba zgrajena v 9. stoletju, pred cca. 842 pr.nš., in da so jo zgradili zidarji iz sorodne šole. Tako so zgodnji raziskovalci prišli na rob odkritja, da se biblijska zgodovina Izraela in Judeje začenja šele v 9. stoletju pr.n.š.. Toda stara odkritja so bila začasno pozabljena, ker je z napredkom raziskav rasla tudi želja po potrditvi zgodovinske Salomonove dobe Združenega kraljestva.

Če je David (DWD) isto kot Tut(moze) (TWT), ali potem kralj David kot prispodoba faraona Tutmozeja I. prodre daleč na severovzhod do mezopotamske reke Evfrat? Vir: Wikimedia Commons

Prva knjiga kraljev namreč poroča, da je Salomon sezidal dve veliki hiši v Jeruzalemu, to je tempelj in svojo palačo. Obenem pa naj bi postavil tudi Milo, jeruzalemsko obzidje in Hacor, Megiddo in Gezer, poleg tega naj  bi pozidal še nekatera druga mesta (1Kr 9:10- 24). Jeruzalem iz 10. stoletja pr.n.š. je v Bibliji že predstavljen kot mesto, saj naj bi imel ravno v tistem času zgrajeno mestno obzidje. Še več, pod Jebusejci naj bi bil Jeruzalem samo utrdba, že David pa naj bi pozidal tudi njeno okolico (2 Sam 5:6-9). David naj bi si podredil Filistejce, Moabce, Aramejce, Amonejce, Amalečane, Edomejce (2 Sam 8:1-14). Torej naj bi se to zelo mogočno kraljestvo raztezalo vse od Egipta prav do zgornjega toka Evfrata.

Yadin se je zelo trudil, da bi na osnovi arheoloških odkritij potrdil te stare biblijske pripovedi. Zgradba v Megiddu je bila kakor nalašč za potrditev, da se je v 10. stoletju pr.n.š. razširilo mogočno Združeno kraljestvo. Stare versko neobremenjene primerjave zidane zgradbe v Megiddu z zgradbami v Jezreelu, prestolnici omrijevske dinastije, so bile zaradi kontradiktornosti potisnjene na stranski tir in so skoraj zatonile v pozabo. Yadin je svoj pristop ustvarjal okrog leta 1970, ko je izraelski sionizem, apartheidu podoben izraelski režim, dosegel vrhunec prisvajanj nesporno arabskega ozemlja. Jude je prevevala zavest o poklicanosti Davidovega ljudstva, o pomenu Davidovega Siona, ki je sionizmu dal ime. Stavbo št. 1723 je Yadin na osnovi IN ZARADI pričevanja Stare zaveze umestil na sredo 10. stoletja pr.n.š..

Ta zaprti krog samodokazovanja na osnovi biblijskih trditev je intelektualni spodrsljaj, ki je že v naprej vzpostavil in priznal veljavnost Biblije, katere verodostojnost naj bi potem dokazovala tako zastavljena arheologija. Zato je bilo potrebno poskrbeti za posiljeno prilagoditev arheoloških datacij. Yadin je postopoma zgradil celovito arheološko kronologijo, ki je ostaline na Levantu umestil v več razvojih plasti. Pozna bronasta doba naj bi po njegovem trajala do 13. stoletja pr.n.š., med 13. stoletjem in 1000 pr.n.š. naj bi sledila doba Železo I, tej pa med leti 1000 in 586 pr.n.š še Železo II in sicer v 10. stoletju podobdobje Železo IIA.

S takšno datacijo se je oblikovala konvencionalna kronologija (CC), ki vnaprej priznava nezmotljivost Biblije, in ki ji tako ali drugače zaradi močnega vpliva v 20. stoletju pripada večina strokovnjakov. Toda vse bolj se oglašajo glasovi razuma, ki opozarjajo na številne nelogičnosti, ki jih je vzpostavila umestitev obdobja Železa IIA v 10. stoletje pr.n.š. Norma Franklin je ponovno izpostavila argumente, da v plasti Železa IIA najdena zgradba št. 1723 iz Megidda pripada času 9. stoletja pr.n.š., to je času vladavine omrijevske dinastije. Dosedanja izkopavanja potrjujejo, da je omrijevska doba v Jezreelu tudi glede na tip lončevine nedvomno pripadala Železu IIA, ki ga je Yadin predpostavil le za 10. stoletje pr.n.š.

Izraelski arheolog Israel Finkelstein je ostri trn v peti svetopismeskih religij

Israel Finkelstein in David Ussishkina sta v devetdesetih ustvarila prvi val napada na konvencionalno kronologijo. Na ta napad je odgovoril priznani arheolog Amihai Mazar, ki je izdelal modificirano konvencionalno kronologijo (MCC). Mazar je zatrdil, da so nasprotniki konvencionalne kronologije pravzaprav dekonstrukcionisti, ki so pretiravali v svoji novi ideologiji in šli v svoji dekonstrukciji veliko predaleč. Po njegovem pristopu Železo IIA enostavno pripada tako 10. stoletju kot tudi 9. stoletju. Z drugimi besedami: to razvojno plast naj bi si po njegovi ‘’salomonski” rešitvi delila tako davidovska dinastija 10. stoletja kot tudi omrijevska dinastija 9. stoletja. Na ta način Mazar poskuša ublažiti ostrino kritik in obenem po ovinku rešiti Salomonovo in Davidovo dediščino oziroma to kar naj bi kot njuna dediščina vsaj izgledalo.

Amihai Mazar v obrambo svoje modificirane konvencionalne kronologije trdi, da se tudi v plasti pod zidanimi zgradbami v Jezreelu že nahaja lončevina tipa Železo IIA, ki torej pripada 10. in zgodnjemu 9. stoletju. Opozarja na to, da je Šešonkov pohod okrog 925 ali 920 pr.n.š. zgodovinsko dejstvo, omenjeno tudi v egiptovskih napisih faraona Šešonka I. Egipčani so prvič omenili nekatere levantske naselbine kot npr. Arad, Taanah, Rehov in še nekatere negevske naselbine. Vse imajo po Mazarju že pred prihodom Šešonka I. prisotno Železo IIA; torej Železo IIA po njegovem obstaja že pred letom 920 pr.n.š, kar potrjuje obstoj stare dinastije.

Glede samega Jeruzalema Mazar obravnava tim. strukturo stopničastih kamnov, ki je podpirala neko večjo zgradbo. Njene osnove naj bi bile nad plastjo 12.-11. stoletja, nad njo pa je Železo IIA in v tej zadnji dobi pa naj bi strukturo tudi prenehali uporabljati. Na tej podlagi Mazar trdi, da je struktura obstajala med 12. in 10. stoletjem. Eilat Mazar in Kathleen Kenyon sta malce na zahodno stran odkrili še ogromno zgradbo, katere osnove so nad plastjo 12.-11. stoletja, zidovi pa da pripadajo 10. in 9., stoletju. Amihai Mazar trdi, da je bila ta zgradba najverjetneje Davidov Sion, dodan prvotnejšim objektom na jugovzhodnem griču, in da je bila v regiji takrat največji objekt. Obenem trdi, da je bil Jeruzalem v tistem času gotovo že mesto in ne vas.

Toda težave se pričnejo kopičiti že z upoštevanjem konvencionalne kronologije. Margreet Steiner se je veliko ukvarjala s starim Jeruzalemom, pri čemer je za izhodišče privzela konvencionalno kronologijo. V Železu I med 1200 in 1000 pr.n.š. naj bi bil Jeruzalem po nekaterih že mesto s središčem na jugovzhodnem griču nad Gihonskim izvirom. Toda Steinerjeva je dokazala, da je bil Jeruzalem tedaj zgolj utrdba na tem jugovzhodnem griču, čeprav edina taka utrdba daleč naokrog. Utrdba je stala na osnovi stopničastih kamnitih teras. Pod njimi so našli hišo, ki gotovo pripada Železu I. , torej so bili terase in zgradba zgrajene v 11. stoletju. Okoliški kmetje niso poznali terasastih tehnik gradnje, egiptovskih vplivov pa ni več čutiti. Steinerjeva je tako sklepala, da je šlo za utrdbo, ki so jo zgradili nekdanji egiptovski najemniški vojščaki po odhodu nekdanjih gospodarjev.  Namigne, da so bili to verjetno prav Jebusejci in Steinerjeva je predpostavila, da je ob utrdbi obstajala tudi neka majhna vas.

Steinerjeva je preučevala tudi jeruzalemsko Železo II. Arheološki dokazi glede na konvencionalno kronologijo kažejo, da je bil v 10. stoletju pr.n.š. Jeruzalem več kot le utrdba, a vendar še ne pravo mesto. Glede na več velikih stavb je že bilo administrativno središče neke prave državice. Že omenjena struktura stopničastih kamnov je po Steinerjevi imela 40 metrov širine in je bila 27 metrov visoka; morala je imeti obrambno funkcijo. Toda na presenečenje Steinerjeve kljub res izčrpnim izkopavanjem, ki so potrdila celo rezidenčno naselje iz sredine 2. tisočletja pr.n.š., v tem času zraven ni bilo možno najti ene same hiše, ki bi pripadala rezidenčnemu naselju, značilnega za pravo mesto- navadnih hiš preprosto ni bilo in tudi ni bilo niti najmanjših sledov kakega mestnega obzidja, zgrajenega med sredo 2. tisočletja pr.n.š. in koncem 8. stoletja pr.n.š..

Okrog 900 pr.n.š,. naj bi imel Jeruzalem kot utrjeno administrativno središče zgolj 2000 prebivalcev in 12 ha velikosti. To je bilo sicer vsaj močno vojaško in politično središče, a le regionalnega pomena za samo Judejo. Steinerjeva je kljub upoštevanju konvencionalne kronologije (CC) morala napraviti neizprosen profesionalen sklep: ta Jeruzalem je res lahko deloval kot administrativno središče neke manjše državice, toda hkrati ta isti Jeruzalem ne potrjuje obstoja pravega mesta, in obenem tudi ne mogočnega Združenega kraljestva, ki bi se širilo po vsem Levantu. Hkrati njen sklep nasprotuje svetopisemski sliki Davidovega in Salomonovega mesta iz 10. stoletja, saj naj bi po Bibliji rezuidenčno naselje obstajalo že pod Davidom. Mit o verodostojnosti Stare zaveze za čas pred 900 pr.n.š. se je zamajal že z uporabo konvencionalne kronologije.

Že s profesionalnim upoštevanjem konvencionalne kronologije (CC) je torej razvidno, da Jeruzalem 10. stoletja ne ustreza biblijskim opisom. Zadeve se tako za Jeruzalem kot za ostale naselbine še zaostrijo z upoštevanjem novega pristopa, ki se imenuje znižana kronologija (Low chronology ali LC). Znižano kronologijo zagovarjata predvsem Israel Finkelstein in David Ussishkin. Tudi če odsotnost omembe Salomona in Davida v egipčanskih in drugih tujih virih lahko obrazložimo kot odsotnost vmešavanja v kanaanske razmere, je stara in posiljena kronologija odprla veliko število nelogičnosti.

Prva nelogičnost se tiče že opisane zidane zgradbe št. 1723 v Megiddu, ki po današnji kategorizaciji leži v stratumu V, po konvencionalni kronologiji torej iz srede 10. stoletja, in ki močno spominja na zgradbe, kakršne je skoraj stoletje kasnje gradila omrijevska dinastija. Zelo podobni so si celo zidarski pečati, ki nakazujejo enotno administracijo. Čudno bi bilo, da ob vseh teh podobnostih med lokacijama v Megiddu in Jezreelu zeva stoletje praznine, medtem, ko sočasnih zidarskih pečatov ni najti. To nelogičnost pa zlahka odpravimo, če upoštevamo, da stratum V v Megiddu dejansko pripada šele 9. stoletju pr.n.š. Mazarjev ugovor, da se pod jezreelskimi zgradbami še vedno nahaja Železo IIA, ne more biti pravi odgovor na to razliko, kaže le na to, da stavbe niso bile postavljene na začetku obdobja Železo IIA.

Druga nelogičnost se nanaša na razkol v datacijah po levantski lončevini in grški lončevini, ki se nahaja v isti plasti. Grška lončevina je bolje raziskana in ima zanesljivo datacijo. Toda zaradi posiljene uporabe konvencionalne kronologije za isto plast dobimo tudi novo datacijo kanaanske lončevine, kar ustvarja nedopustno razliko za celih 100 let. Črepinja grške keramike št. 4 iz Tel Rehova npr. pripada plasti, ki jo Mazar postavi v 10. stoletje, po grški kronologiji pa obravnavani tip lončevine –skyphos- gotovo pripada 9. stoletju pr.n.š.. Podobno se zgodi pri črepinjah iz Tel Rehova s št. 5 in 6.  Nelogičnost izgine takoj, ko vse dogodke postavimo v 9. stoletje.

Tretja nelogičnost se navezuje na pohod Šešonka I. in na odsotnost dokazov za aramejski vpad pod vodstvom Hazaela okrog 835 pr.n.š. Mazar in zagovorniki konvencionalne kronologije predpostavljajo, da se je uničenje Železa IIA dogodilo zaradi Šešonkovega napada. V povezavi s tem se ustvarja kup nepotrebne zmede. Tudi Jeruzalem je po Bibliji padel v roke Egipčanov, pa ni poročil o uničenju mesta. Finkelstein opozarja, da Šešonkov pohod predstavlja poskus obnovitve egipčanske administracije na Levantu. Zaradi tega so Egipčani večino mest morali pustiti pri življenju. Finkelstein pravi, da je uničevalni pohod Šešonka I. izmišljen. Sam pohod kot tak se je zares zgodil, toda naselbine so večinoma ostale nedotaknjene z izjemo Megidda.

Egipčanske ostanke dejansko najdemo v prvi plasti uničenja Megidda. Ta plast predstavlja še stratum VIA. Obstaja torej velika verjetnost, da gre za zadnjo tretjino 10. stoletja pr.n.š., v kateri še vedno obstaja železo I. Hacor, Megiddo, Tel Rehov, Taanah in še nekatera druga mesta so obdobje Železo IIA zaključila z novim uničenjem. Toda to verjetno ni uničenje pod Šešonkom I., ampak je šlo za aramejski vpad v času 835-830 pr.n.š. Po eni strani tudi radiokarbonska analiza pokaže na 10. ALI 9. stoletje pr.n.š., po drugi strani pa se po konvencionalni kronologiji po nepotrebnem podvojijo egipčanski arheološki vplivi (uničenje stratuma VIA pri Megiddu in zaključek obdobja Železa IIA), medtem, ko aramejski vplivi skrivnostno izgubijo arheološko sledljivost. Ta nelogičnost se zlahka razreši, če obdobje Železo IIA  priznamo šele za 9. stoletje in kvečjemu za sam konec 10. stoletja.

Četrta nelogičnost se nanaša na datacijo Železa IIA. Konvencionalni pristop (CC) je Železo IIA postavil v 10. stoletje pr.n.š., kar se je izkazalo za neveljavno, saj takšno Železo IIA poznamo tudi za časa omrijevske dinastije.  Toda Mazar je zvito prenovil konvencionalno kronologijo (MCC) in Železo IIA postavil tudi v 9. stoletje. Železo IIA je povezano tudi z rdečkasto glino. Stratum VIA v Megiddu tako znižana kronologija (LC) kot modificirana konvencionalna kronologija (MCC) postavljata v 10. stoletje pr.n.š., in ta stratum se nahaja nad rdečkasto glino Železa IIA, pripada torej poznemu Železu I. Toda Mazar obenem v Tel Rehovu stratum VI postavlja v sredo 10. stoletja. Rehovski stratum VI v resnici že zaključuje obdobje rdečkaste gline, torej pripada zaključnemu obdobju Železa IIA globoko v 9. stoletju! V megiddskem stratumu VI so obenem našli edine egipčanske ostanke, kar kaže na pohod Šešonka I. Če Mazar rdečo glino primerjalno postavlja v sredo 10. stoletja, bi torej po tem pristopu morala v Megiddu plast novejšega obdobja ležati pod plastjo starejšega obdobja, kar je nemogoče. Ta huda nelogičnost se razreši takoj, ko Železo IIA postavimo v pozno 10. in v 9. stoletje.

Peta nelogičnost se tiče samega načina nastajanja barbarskih držav. Nastajanje tim. vojaških demokracij na bolj zaostalem terenu lahko sledi bodisi razvijanju trgovine z bogatimi sosedi bodisi plemenskim zvezam, ki si želijo opleniti to bogato ozemlje. Toda v Kanaanu takrat ni bilo nobene takšne bogate dežele, ki bi omogočila nastajanje napadalne plemenske zveze. Tako pride v poštev še druga možnost. Državnost se lahko oblikuje tudi zaradi vojaških pritiskov od zunaj in zaradi morebitnih hkratnih trgovskih pobud, ki bi nastale ob tem stiku. Vojaški pritisk namreč različna plemena sili  v oblikovanje obrambne plemenske zveze. Ta razvoj je pravilo v primeru vztrajnega napadalca, ki nastopa kot skupni sovražnik večih plemen.

Takšno stanje je v 7. stoletju po n.š. npr. prisililo več slovanskih plemen v oblikovanje Samove plemenske zveze, ki se je branila avarskih in frankovskih pritiskov. Na razdrobljenem terenu Kanaana je takšno vezivo predstavljal vse močnejši asirski pritisk. Toda ta asirski pritisk se tam pojavi šele v 9. stoletju pr.n.š.. Takrat so se zaradi asirskih osvajanj združevala plemena in skupine, ki so ustvarile Aram, Moab in Amon. Bilo bi izjemno nenavadno, da bi se v zgodnjem 10. stoletju pr.n.š., več kot 100 let pred asirskimi pritiski in pred nastankom Arama, Moaba in Amona lahko pojavila mogočna biblijska država, ki bi bila osnovana na precej razdrobljenem hribovitem predelu! To ne bi bilo nenavadno le na Levantu, ampak tudi v svetovni zgodovini. Nelogičnosti ponovno takoj izginejo, ko nastanek Izraela pomaknemo v 9.stoletje.

Ko na osnovi odpravljanja nelogičnosti ugotovimo, da se je Železo I ohranilo skoraj celotno 10. stoletje pr.n.š., in da se je Železo IIA oblikovalo okrog 900 pr.n.š. ali le nekaj let poprej, moramo revidirati celotno konvencionalno zgodovino Levanta. Zidane palače, znamenje izraelske državnosti, se v Megiddu pojavijo šele v stratumu VA, ki pripada obdobju Železa IIA, torej v 9. stoletju pr.n.š. Te palače ustrezajo gradbenim podvigom omrijevske dinastije v Jezreelu, torej 9. stoletju. Kažejo na to, da se je izraelska državnost razširila šele v tem času. Pred tem je bilo to območje razdeljeno na vrsto lokalnih administrativnih enot brez enotne administrativne podlage. Hacor s stratumom X prav tako pade v 9. stoletje. Zato vrata utrdb v Hacorju in Megidu pripadajo 9. stoletju in ne Salomonovi dobi. Z drugimi besedami: Združeno kraljestvo Salomona in Davida ni nikoli obstajalo. Država Izrael se je razvila šele v Samariji. V 10. stoletju ta država še ni obstajala in tudi ni mogla imeti glavnega mesta južno od tod, v Jeruzalemu.

Jeruzalem je imel tudi glede na konvencionalno kronologijo okrog 900 pr.n.š. približno 2000 prebivalcev in je predstavljal utrjeno administrativno središče neke ožje regije, ki pa ni imel vloge glavnega mesta celotnega Levanta. Potem, ko revidiramo podatke o Jeruzalemu, se nam pokaže zelo zanimiva slika. Kamnite terase imajo kot rečeno pod seboj hišo iz obdobja Železo I. Po znižani kronologiji (LC) je takšen gradbeni  podvig lahko nastopil celo tako pozno kot v poznem 10. stoletju pr.n.š., ali celo šele okrog leta 900 pr.n.š.. Toda kamnite terase ne vsebujejo lončevine iz 9. stoletja, torej so bile zgrajene najkasneje v 10. stoletju pr.n.š.; Finkelstein dopušča katerikoli datum med 12. stoletjem in zgodnjim 10. stoletjem pr.n.š.. Steinerjeva je ugotovila, da egiptovskih vplivov pri tem ni bilo čutiti, zato lahko to datacijo zožimo na čas 11. stoletja do zgodnjega 10. stoletja. Terase kažejo, da se je na območju Jeruzalema nekaj dogajalo, da bi tukaj utegnila obstajati neka vas z določeno utrjenostjo terena in neohranjeno utrdbo na vrhu. Po Bibliji bi to moralo biti ”jebusejsko” središče.

Veličastni trenutek biblijske zgodovine: izmišljeni napad Izraelcev na neobstoječe obzidje Jeruzalema. Sliko z naslovom »The Capture of Jerusalem from Jebusites« je naslikal William Hole

Že Steinerjeva je ugotovila, da je struktura stopničastega kamna podpirala neko večjo zgradbo, od katere se je ohranil eolski steber, ki kaže, da je bila stavba dograjena šele v 9. stoletju pr.n.š. Sama stavba na vrhu hriba je bila 40 metrov široka in 27 metrov visoka in je kot rečeno morala imeti obrambno funkcijo. Ker je bila verjetno že v obdobju Železo IIA izven uporabe, je gotovo zgrajena v začetku 9. stoletja pr.n.š.. A daleč prepozno, da bi lahko bila Salomonova rezidenca. Citadela severno od strukture stopničastega kamna je bila tudi po konvencionalni kronologiji postavljena šele v 9. stoletju.

Zahodno od zgradbe, osnovane na strukturi stopničastih kamnov, sta Eilat Mazar in Kathleen Kenyon našli ostanke še ene monumentalne stavbe, ki je bila ogromna trdnjava, za katero Amihai Mazar predpostavlja, da je ”Davidov Sion”, saj je arheološko potrjeno osnovno biblijsko zaporedje gradbenih projektov (Jebus s Sionom= prenovljeni Jeruzalem). Osnove Siona po konvencionalni kronologiji segajo v čas med 12. in 11. stoletje, zidovi pa v 10. stoletje. Po znižani kronologiji podlaga spada v 12-10. stoletje, zidovi pa v čas 9. stoletja. Ta stavba je verjetno doslej manjkajoči člen pri vzponu vloge Jeruzalema. Če gre verjeti splošnemu izročilu v Bibliji, šele ta Sion predstavlja čas, ko Judje prvič zaživijo v Jeruzalemu. Jasno pa postane tudi to, da je Jeruzalem šele po letu 900 pridobil značilnosti, ki mu jih pripisuje Steinerjeva: 2000 prebivalcev in 12 ha površine. Jeruzalem 9. stoletja v obdobju Železo IIA še vedno ni bilo pravo mesto, ker še ni imelo rezidenčnega naselja in mestnega obzidja. Šele v 8. stoletju se je toliko okrepilo, tudi na račun propadanja severne države Izrael, da je konec tega 8. stoletja dobilo mestno obzidje. Biblijski opisi o Salomonovem obzidju so izmišljeni.

V 10. stoletju je bil Jeruzalem manj pomemben kot v 9. stoletju. Zdi se, da enostavno sploh ne obstaja nobena vidna zgradba iz 10. stoletja. Le obstoj teras kaže, da naselbine oziroma neke utrdbe ne smemo povsem odmisliti. Toda to je bila skromna naselbina omejenega vpliva, po biblijskem izročilu je bila pred  osvojitvijo ”Davidovega” Siona in celotnega Jebusa celo jebusejska, njen regionalni značaj se je močno okrepil v 9.stoletju pr.n.š.. Pravo mesto z obzidjem je nastalo šele v 8. stoletju. Jeruzalem v 10. stoletju pr.n.š. torej nikakor ni mogel vladati Združenemu kraljestvu od Egipta do zgornjega toka Evfrata. Bil je manjše judovsko središče, če gre verjeti biblijskim etnografskim opisom predavidovskega Jeruzalema, pa še vsaj do začetka 9. stoletja pr.n.š. le jebusejsko, nejudovsko mesto!

Ob koncu lahko strjeno pregledamo dokaze, da Salomonove in Davidove dobe nikoli ni bilo:

  • zidane palače se na območju Izraela in Judeje pojavijo šele v 9. stoletju. Bit bilani kot stavbeni slog se pojavi šele v 9. stoletju.
  • Jeruzalem postane mesto šele v 8. stoletju.
  • Jeruzalem dobi mestno obzidje šele v 8. stoletju.
  • pravljičnega veličastja davidovske dinastije z zidanimi palačami in mestnim obzidjem torej ni bilo.
  • Jeruzalem je bil še v 10. stoletju manj pomembno naselje. V tem stoletju nikoli ni vladalo celotnemu Levantu, saj ni bilo sposobno združiti niti same Judeje. Še več, etnografsko je bilo morda skoraj do konca tega stoletja jebusejsko.
  • Izrael se arheološko in administrativno poenoti šele v 9. stoletju za časa omrijevske dinastije in Judeja pride pod izraelski kulturni vpliv šele v tem stoletju. V 10. stoletju je celotno kanaansko ozemlje Izraela in Judeje nasprotno še vedno razbito na manjše regije.
  • davidovske dinastije v smislu Združenega kraljestva torej nikoli ni bilo.

Združeno kraljestvo in veličina Jeruzalema sta torej biblijski potvorbi zgodovine in sta sestavni del mita o mogočnih kraljih Davidu ter Salomonu. David je podobno kot so očaki tudi sam predvsem mitološki lik. Skupaj s Samsonom in Jozuetom predstavlja opus junakov, herojev, mite o herojih pa poznajo vse kulture. In vendar je v vsakem mitu nekaj zgodovinske resnice. Zgodovinski razvoj Jeruzalema kaže, da se je mesto do poznega 10. stoletja pr.n.š. verjetno razvijalo kot neka utrdba, da je približno na začetku 9. stoletja  pr.n.š. zrasel Sion, hkrati ali malo kasneje pa se je naselbina pričela širiti in je konec 8. stoletja dobila mestno obzidje. Ti dogodki, ki zajemajo čas od konca 10. stoletja do konca 8.stoletja, in ki zajemajo 200 zgodovinskih let, so v Bibliji stisnjeni na dobrih 50 let in prestavljeni v prvi del 10. stoletja pr.n.š.. So arheološko dokazana osnova Davidovega in Salomonovega mita, ki vsebuje poročilo o tem, da je bil Jeruzalem sprva jebusejska utrdba, ki je  že vključevala Sion, da se je pod Davidom naselje pričelo širiti, šele pod Salomonom pa je dobilo mestno obzidje.

Ker se mit lahko celostno oblikuje šele v času, ko se je zgodovinska osnova že pripetila, lahko nastanek mita postavimo v čas po koncu 8. stoletja pr.n.š., ko je bilo mestno obzidje že postavljeno. Ker je bil Izrael tedaj že uničen, Izraelci niso mogli zanikati judovskih izmišljotin, še zlasti pa ne zamišljene prednosti Jeruzalema in s tem Judeje pred samim Izraelom: takšna potvorba je ne le neresnična, ampak je do izraelske tradicije tudi žaljiva ter je brez diplomatskih ali vojaških sporov postala možna šele po izginotju Izraela ob koncu 8. stoletja.

S prvo generacijo izraelskih prebežnikov so v Judejo lahko prispele tudi določene izraelske kronike, ko pa je ta generacija pomrla, je spomin na Izrael zbledel, sile vseh so se zbrale v poskusu omogočiti politično preživetje judovske države. Tako pridemo v drugo polovico 7. stoletja, v čas vladavine kralja Jošije, ko so se izraelski in judovski elementi stopili v novi ustvarjalnosti, in ko je bila Judeja soočena z nenehno grožnjo uničujočega asirskega napada.  Z vidika judovske politike je bil Jošijin projekt biblijskega etničnega nacionalizma  še kako smiseln! Jošijin krog je poskušal poenotiti, mobilizirati in motivirati svoje prenovljeno judovsko ljudstvo s tem, da si je na političnem in gospodarskem področju izmislil pravljice o ogromnem Združenem kraljestvu, ki ji je dodal verjetno že obstoječe mite o očakih pred tem. Politična, etnična in gospodarska enotnost je vzporednico dobila tudi v obliki državnega monoteizma, čeprav je sam monoteizem vsaj v delu Judeje in Izraela verjetno obstajal že prej. Obenem je prav ta elitni krog Biblijo oblikoval tudi kot obsežen obredni in posvetno-pravni zakonik.

P.S. Ta prispevek sem pričel pisati pred mnogimi leti, nameraval sem obravnavati tudi tematiko Lahiša, Tempeljskega griča in Bit Bilanija, vendar vsaj trenutno nimam več interesa, da bi se v to poglabljal. Prav tako niso upoštevane raziskave novejšega obdobja. Vire imam založene v svojem arhivu in zato nisem mogel navajati sprotnih opomb, ki bi bile pri takem članku dobrodošle.

Na blogu je bil pred leti objavljen tudi sorodni članek z naslovom: Kako je bil izmišljen judaizem.

  • Share/Bookmark

»Skrivnost« zamenjave sporočil v duši

Čeprav sem v preteklosti dosegel kar nekaj dobrih rezultatov na svoji duhovni poti, sem še daleč od nivoja mnogih resnih praktikantov z energijskim svetom. Kljub temu pa lahko z vami podelim nekaj spoznanj o kvaliteti duhovnega treninga. Torej v čem je skrivnost Life Technology in nekaterih drugih tehnologij za spreminjanje posameznikove sporočilne oziroma informacijske strukture? Če si dušo predstavljamo kot krog, v katerem so posamezna sporočila oziroma informacijske strukture, ki določajo posameznikovo energijsko raven, potem imamo dva skrajna pola človekove duhovne prakse.

Delo z zaprtim sistemom sporočil v duši (slika a) nastopi kadar človek v celoti izhaja iz sebe ven. Koncentrira se na posamezna sporočila in jih ozavešča (rdeči krog z rdečimi, svežimi, koristnimi sporočili) . Toda zaradi polarne (yin-yang) narave našega sveta se hkrati v našem nezavednem delu krepi zbiranje nasprotnih sporočil (črna- stara, postana, bolezenska sporočila). Na ta način se v duši krepi veliko neravnovesje, ki se prej ali slej pokaže na zdravju ali odnosih.

Delo z odprtim sistemom sporočil v duši (slika b) nastopi, kadar se človek v celoti obrne navzven na harmonični izvor sporočil. Človek je v spremenjenem stanju zavesti, njegova namera, cilj prikliče vstopanje ogromne količine svežih sporočil, zaradi spremenjenega stanja zavesti nasprotni pol sporočil ne nastaja oziroma je znatno šibkejši, nova in sveža sporočila pa iz duše pomagajo odplavljati stara sporočila.

Delo z zaprtim sistemom sporočil predstavlja delo z afirmacijami, z vase usmerjenimi vizualizacijami, z avtosugestijo, predstavlja tudi močne, vztrajne koncentracije na konkretne številčne nize za posamezne življenjske težave. Takšnega pristopa vam ne priporočam, ker lahko v duši povzroči veliko energijsko neravnovesje. Gre za pravi pakt s skušnjavo: da bi se danes počutili bolje, se z vadbo jutri zapišemo bolezni , finančnim ali čustvenim pretresom. Ne razumite tega preveč črno-belo. Tudi mnoge zelo napredne metode prav tako uporabljajo vizualizacije in afirmacije, vendar imajo poudarek drugje, te tehnike pa uporabijo v zelo majhni meri.

Vmesni, polodprti sistemi sporočil še vedno vsebujejo bodisi močne afirmacije, sugestije ali pa vizualizacije in delo s številčnimi nizi, vendar pa vadeči dopušča vnos močnih sporočil tudi od zunaj (npr. preko mojstrovega energijskega kanala, preko polja vadeče skupine, preko povezave bioenergetika, preko vizualizacije božanskega kanala ali energijskega tuša, preko vizualizacije kroženja energije med posameznikom in naravo, preko številčnih nizov za energijsko povezavo ali zvezdnih nizov). Ti sistemi vadbe lahko v posameznika vnesejo kar nekaj novih svežih sporočil, vendar ostajajo zakoreninjeni v svetu polarnosti, dvojnosti, zato človeka praviloma ne povezujejo z najbolj kvalitetnim dotokom sporočil. Po drugi strani v nezavednem krepijo tudi nasprotni pol in zaradi tega iz okolice lahko prikličemo tudi izvore neustreznih sporočil. V ta sistem spada tudi večina vadbe Qigong metod.  Pri taki vadbi mora posameznik torej resno razmisliti o načinu energijske zaščite. Če nekdo vadi številčne nize, je npr. dobro vaditi tudi nize ki vsebujejo skupke števil 14, 123, 12. Včasih je za zaščito že avtomatično poskrbljeno kot npr. pri tistih Qigong vadbah, kjer poskrbimo za kroženje energije med posameznikom in naravo, širšo okolico.

Kolikor toliko odprti sistemi sporočil tako ali drugače delajo s stanjem praznine, ki ga kombiniramo z nekim interesom, ciljem in/ali namero. Obstaja več nivojev stanja praznine, preko vseh pa se dvigujemo nad nivo običajne polarnosti, kar navzven pomeni večjo izpostavljenost dotoku svežih in koristnih sporočil kot pa dotoku neustreznih, bolezenskih sporočil. Ti sistemi  zato ne potrebujejo posebne energijske zaščite- stanje praznine samo po sebi zagotavlja boljšo povezavo in ustrezno zaščito. Globlja kot je ta praznina, večja je zaščita. LifeTechnology mojstrice Aiping Wang je npr. eden takih sistemov, njegova posebna kvaliteta pa je v dolgoletnem negovanju intenzivnega stika z zelo razvito duhovno civilizacijo Nevidnega sveta, ki vzdržuje kanal Shenqi. V energijskem polju Life Technology se zato lahko počasi  razvijajo tudi duše, ki sicer sploh niso talentirane za stanja praznine. Poleg Life Technology obstaja še več drugih odprtih sistemov, ki po mojem občutku večinoma niso prišli do takih globin kot proces mojstrice Aiping. Med njimi najdemo npr. Tesla metamorfozo, pa Kvantni entrainment (QE) (po branju pričevanj oba pristopa tudi pri začetnikih ponujata močne rezultate) itd…

  • Share/Bookmark

Zvezde Jia Zi za težave v odnosih

Simbolne zvezde (Shen Sha) stebrov Jia Zi, ki simbolizirajo težave v odnosih predstavljajo sledeči stebri (v oklepaju je zaporedje v 60.-delnem ciklu):

Bing Zi (13.) <vodni Nayin> Bing Wu (43.)
Ding Chou (14.)
<vodni Nayin> Ding Wei (44.)
Wu Yin (15.)
<Zemeljski Nayin> Wu Shen (45.)
Xin Mao (28.)
<lesni Nayin> Xin You (58.)
Ren Chen (29.)
<vodni Nayin> Ren Xu (59.)
Gui Si (30.)
<vodni Nayin> Gui Hai (60.)

O uporabi teh 12 stebrov-zvezd ne obstaja enotno mnenje. Mnogi jih v svoji analizi NE uporabljajo! Tudi moj učitelj Štirih stebrov tega ne uporablja.

Te zvezde predstavljajo težave v odnosih. Pomenijo neuglašeno razmerje med dvema različnima silnicama, moteno ustvarjalnost, ki nastaja v odnosu med dvema človekoma in zato tudi težave v odnosih na splošno. Te zvezde so najmočnejše prav v primeru dnevnega stebra, ker je tedaj vpleten naš osebni element in gre v tem primeru za partnerske težave. Te zvezde niso občutljive na združitve, kazni in trke. Vendar pa predstavljajo le del energijskega opisa posameznega stebra, zato je težko reči ali gre v vsakem primeru res za tako neugodne vplive. Kadar se pojavijo v desetletnem ciklu sreče prav tako prinašajo težave v partnerstvu. Če se pojavijo v posameznem letu, pa nimajo moči, ker vsakokratno leto predstavlja tim. Nadvojvodo, zelo močno energijsko strukturo, ki energijsko okrepi steber tekočega leta.

Kakšna je utemeljitev teh zvezd?  60-delni cikel Jia Zi ustvarja 30 parov melodičnih elementov (NaYin), ki imajo težnjo po potovanju v nasprotno smer kot je smer nebeških debel in zemeljskih vej (nasprotna smer simbolizira trenje, ki proizvaja zvok, melodijo). Steber mora biti dovolj močan, da dobro prenaša to trenje. Na moč stebra med drugim vpliva položaj v samem 60-delnem ciklu. Če je JiaZi cikel glede tega trenja npr. zelo močan v  1., 2.,  3. ter  31., 32., 33. stebru (sile začetka), je nasprotni tok močan  v 58.,  58. in 60. stebru ter v 28., 29. in 30. stebru in ga običajni tok življenja ne obvladuje dobro (oslabelost na koncu poti). Osrednji prehod med 15. in 16. oziroma med 46. in 47. stebrom in okolica po teoriji odnosa med Nayinom in običajnim energijskim tokom prav tako predstavlja oslabele stebre, ko so energijski tokovi neuravnovešeni. Analogno predhodni seriji upoštevamo, da je energijski tok od 16. oziroma 46. stebra naprej že dovolj  močan, 13., 14. in 15. steber oziroma 43., 44. in 45. steber pa so šibki. Zakaj v vsaki skupini nastopajo po trije stebri? Tako dobimo 12 stebrov, kar predstavlja petino vseh stebrov (petine so v analogiji s petimi elementi in so v Štirih stebrih pomembne tudi na drugih področjih, npr. pri določanju moči osebnega stebra).

Želim vam veliko uspeha pri preverjanju vplivov omenjenih zvezd!

  • Share/Bookmark

»POTOVANJE DUŠ« KOT PROJEKCIJA NAŠE TRENUTNE REALNOSTI IN PRIMERJAVA Z LIFE TECHNOLOGY? (drugi del)

>>>za prvi del glej tukaj.

3. SVETLOBNI HOMINIDNI VODNIKI IN ENOSTAVNA PODOBA ČLOVEŠKE DUHOVNE DRUŽINE  KOT ARHEOLOGIJA DUHA?

3.1 Podobnosti in razlike med prikazi Michaela Duffa Newtona in pogledi LT (Life Technology)

Kot smo lahko videli gospod Michael Duff Newton (pisec del »Potovanje duš« (Journey of Souls) in »Usoda duš« (Destiny of Souls) na eni in Life Technology na drugi strani ponujata dve zanimivi, a zelo različni razlagi Nevidnega sveta. Naštejmo nekaj podobnosti in še več velikih razlik (v poudarjenem tisku so informacije, ki sem jih uspel preveriti sam ali pa sem bil sogovornik, ko so očividci neodvisno drug od drugega in brez vednosti drug od drugem opisali isti energijski dogodek):

KLIENTI G. NEWTONA LIFE TECHNOLOGY
Lebdenje nad telesom ob smrti Da Da
Izkušnja predora Da Da
Duša je svetlobno bitje Da Da
Pomen učenja in osebnega razvoja duše (morala, sposobnosti) Da Da
Obstaja filmski posnetek našega 3D življenja Da Da
Ljudje smo svetlobna bitja Da Da
Duša se lahko hkrati utelesi v več 3D življenjih Da Ni informacij, vendar temu LT ni nasproten (LT npr. priznava posebno sposobnost pojavljanja na več mestih hkrati in to je le korak do možnosti hkratnih 3D reinkarnacij)
Posmrtni nadzor preteklosti Svet starešin (bolj posvetovalne narave), dolgotrajno lastno poglabljanje in posvetovanja z vodnicami in pripadniki lastnega roja/primarnega skupka Posmrtna komisija, nebeško sodišče (je bolj represivne in stroge narave)
Pomen povezave in energijskega kanala Ne (razen občasno kot je Energijska prha, pa energiziranje pod nekakšnimi »stožci«) Da, povezava in energijski kanali pomembno določajo kvaliteto našega življenja
Osnovno pomoč in pouk v Nevidnem svetu nudijo Človeški vodniki/vodnice Angeli (prek njih pa tudi božanstva)
Kje živijo duše v Nevidnem svetu V stalnem primarnem skupku/roju (ki se lahko spremeni le na dolgi rok) znotraj stalne in ogromne človeške duhovne družine Na zelo različnih nivojih, lahko kot angeli, ljudje, živali. Stalni primarni skupki ali človeška duhovna družina ne obstajajo.
Reinkarnacije Zgodijo se le v 3D svetovih in to vedno (!) v podobi ljudi oziroma hominidov, pogoste so verižne reinkarnacije na planetu Zemlja Reinkarnacije potekajo tako v Nevidnem kot v 3D svetu. Reinkarnacije na različnih nivojih Nevidnega sveta v telesih različnih bitij so pogostejše od reinkarniranja v podobi ljudi na planetu Zemlja
Hierarhija pomočnikov Manj in bolj napredne oblike vodnikov Hierarhija angelov
Hierarhija Nevidnega sveta Na nek način ne obstaja. Nevidni svet je dokaj enoten kot neka tkanina, pri čemer pa so posamezne duše v tej tkanini bolj ali manj razvite. Nevidni svet se deli na višje in nižje nivoje. Obstaja cela vrsta hierarhij.
Pekel Ne obstaja Obstaja
Morilci, samomorilci, nemoralni Po procesu prilagajanja se vrnejo v svoj primarni skupek, sčasoma spet napredujejo Odidejo v Spodnji svet, v primeru velikega duhovnega padca se ne vrnejo več na višje nivoje.
Večnost duše Da Ne v primeru resnih poškodb duše, ko je po obdobju bivanja v Spodnjem svetu potrebna reciklaža- uničenje duše

Kljub nekaterim podobnostim so razlike med Life Technology in prakso gospoda Newtona zelo velike. Glavno razliko vidim v tem, da gre pri tretmanih gospoda Newtona za delo s posameznikovimi »izkušnjami« in doživljaji v theta stanju, medtem, ko je Life Technology usmerjen k iskanju načina kako izgubiti nadzor nad seboj in kako se prepustiti toku svežih sporočil. Tako se močno zmanjša verjetnost popačenja neke informacije z lastnim poseganjem. Zelo podobno ljudje, ki so doživeli klinično smrt, poročajo o izkušnji predora, o dobrem in  o trpečem onostranstvu, o Bogu itd… ne da bi morali sami aktivno brskati po svojem spominu. Prav temu se terapija v theta stanju ne more ogniti, ker je klient tisti, ki vodi »arheološko izkopavanje na neznanem področju svoje duše«, torej sporoča o nečem, kar je onkraj običajnega spominskega območja. Zaradi tega se lahko hitro zgodi, da klient prične poročati o svojih nezavednih vzorcih. To velja tudi za progresijo.

3.2 Poučni primer iz progresije

Tudi sam imam  izkušnjo z blago progresijo. Ko sem bil leta 2003 ali 2004 na neki skupinski progresiji, smo se z vodenim sproščanjem spustili v stanje spokojnosti in potem skušali zaznati slike naše prihodnosti v letu 2012. Udeleženci so tedaj množično poročali o praznih mestih, zdesetkani populaciji, jedrskem opustošenju, o  povsem drugačnem rastlinju in živalskem svetu. Ta progresija je pri udeležencih spodbudila »prikazovanje« njihovih strahov in pričakovanj.

V svetu v katerem živimo, je nevarnost jedrske vojne realna. Progresija se je odvijala le nekaj let po padcu newyorških dvojčkov. Večina udeležencev je tedaj zagotovo poznala tudi apokaliptične napovedi za leto 2012 in je gojila pričakovanje velikih sprememb  ob prehodu v novo dobo. Vse to se je na seansi združilo v skoraj enotno podobo v samo dveh alinejah:

  • Prišlo je do jedrske vojne. V ozadju stojita ideja o apokalipsi in ideja novi dobi, pa tudi realna nevarnost jedrske vojne v sodobnem svetu. Za današnje človeštvo je jedrska vojna nekaj najbolj apokaliptičnega. Morda tej ideji v zadnjem času parira ideja o trku asteroida v naš planet…  Kar pa se nam v bistvu kaže le še kot večja jedrska apokalipsa;
  • Novo rastlinje in živalstvo. V ozadju stoji ideja spremenjene genetike po jedrskem opustošenju in ideja o novi dobi.

Vidimo lahko, da se nič od tega ni uresničilo in lahko se prav oddahnem, da sam nisem videl nič od tega. Večina udeležencev je v stanju sproščenosti sprostila svoje strahove in pričakovanja in zato skoraj brez izjeme ni videla ničesar drugega kakor te lastne strahove in pričakovanja,

3.3 Regresija onkraj običajnega doživljajskega (in spominskega) področja

Če lahko regresija znotraj običajnega spominskega področja (to je od rojstva naprej) obudi spomine na zgodnje otroštvo in na obdobja, ki smo jih potisnili v nezavedno, je vprašanje kaj se zgodi, ko se lotimo regresije za obdobje pred rojstvom in celo pred spočetjem. Ti »spomini« so lahko le projekcija naših vzorcev v preteklost. Vračanje »na začetek« prav tako lahko krepi osnovne vzorce o svetu in tako predstavlja nekakšno dekonstrukcijo Stvarstva, nekakšno arheologijo duha. Še toliko prej se to lahko zgodi,  če obstaja višji namen zakaj se praviloma ne spominjamo prejšnjih življenj.  Preglejmo sedaj nekaj ključnih segmentov  iz del gospoda Newtona:

  • Eden od osnovnih vzorcev sveta je cikličnost, spiraljenje, to je zvezna menjava yina in yanga. Od tod tudi izhaja podobnost med univerzalno halucinogeno podobo krožno razporejenih likov in črt s fraktalnim spiraljenjem. Eden od načinov predstavitve yina in yanga je tudi igra zrcal- z igro zrcal lahko nekdo, ki klientu dela preglavice tu in zdaj, v umetno ustvarjenem »prejšnjem življenju« tega klienta postane nekdo, ki mu je klient tako ali drugače škodoval.  Če privzamemo, da reinkarnacija obstaja, pa je seveda po drugi strani res, da mora princip izmenjave yina in yanga po pričakovanjih delovati ne le v poenostavljenih prispodobah regresivne zavesti, ampak tudi v dejanskih prejšnjih življenjih.
  • Cikličnost oziroma spiraljenje se lahko kaže tudi kot naraščajoča faza cikla, vrhunec, upadajoča faza cikla, dno in ravnovesni princip. Iz tega izhaja podoba štirih ali petih elementov. Gospod Newton tudi res poroča o nenavadnem razvrščanju razvitosti duš glede na barvo njihove aure. V enem od preteklih prispevkov sem pokazal, da so te barve in sosledje v razvojnih stopnjah duše povezani s petimi elementi kitajske metafizike. Neprijetnost te očitne asociacije pa je v tem, da se duše po raziskavah gospoda Newtona razvijajo od elementa kovine preko zemlje, ognja in lesa do vode. Vsakdo, ki se spozna na kitajsko metafiziko, lahko vidi, da gre zaporedje v napačni smeri, to je ne v smeri razvoja duše, ampak v smeri anti-razvoja duše oziroma v smeri njene dekonstrukcije. Ta anti-razvoj se konča z elementom vode, ki je resnično element konca, razpršenosti (a tudi upanja na nov začetek, saj voda rojeva les, novo življenje). Iz tega lahko že trdneje sklepamo, da Newtonovi opisi duš ne predstavljajo opisov iz preteklih življenj, ampak opise dekonstrukcije tega sveta tukaj in zdaj.

Primer dekonstrukcije energijskega sveta: A. preprosti liki in spiraljenje v halucinaciji pod vplivom mamil; B. Fraktalno spiraljenje

  • Učenje in pridobivanje sposobnosti je osrednja nit Netonove pripovedi.  V tem svetu tu in zdaj se veliko učimo tako pri praktičnem delu kot pri medsebojnih odnosih. Če našo vlogo v tem svetu poenostavimo, če torej naše življenje dekonstruktiviramo, je v njem osnovna relacija prav učitelj/vodnik/vzgojitelj- učenec/praktikant. In res je odnos med osebnim vodnikom (ki je obenem hominid!) in dušo temeljno razmerje, ki ga v svojih delih razkriva gospod Newton!
  • Dekonstrukcija našega socialnega omrežja je naslednji zanimiv vidik. Če hočemo naše socialno omrežje poenostaviti, je najpomembnejši del našega življenja sestavljen iz medsebojnih odnosov v človeški družbi, pri čemer je seveda najpomembnejša naša družina (bodisi naših staršev ali pa naša lastna). Poleg družine, kjer obstajajo najmočnejše vezi, pa obstaja širše okolje (prijatelji, sodelavci, sošolci…).  Ob tej poenostavitvi hitro dobimo podobo Človeške duhovne družine (prispodoba človeštva; to tudi pojasni zakaj se po raziskavah gospoda Newtona skoraj vedno reinkarniramo le kot ljudje), sekundarnega skupka (naše ožje okolje) in našega primarnega skupka (naša družina). V primarnem skupku ne obstajata oče in mati- in glej- pred rojstvom tudi resnično nimamo koncepta fizičnega očeta in matere. Ne nazadnje nam je včasih kak od staršev v nekem pogledu tujec. Zato ga v onostranstvu lahko projiciramo v neko drugo skupino, ne v naš domači »primarni skupek«. In ker se znajdemo onkraj očetovstva in materinstva, v tem skupku tudi sami nimamo otrok.
  • Rojstvo duše iz kokona v»čebelnjaku« lahko razložimo s človekovo povezanostjo z naravo. Najpogosteje človek razvoj živih bitij v naravi lahko opazuje kot razvoj iz ličink in kokonov v različne žuželke. To je osnovni arhetip glede pojava novega rojstva v živalsko-človeškem svetu. Pogosto se je človek v bližini svojega doma srečeval tudi z osjimi, sršenjimi in čebeljimi gnezdi, kjer je lahko opazil ličinke v satju. Onkraj fizičnega očeta in matere (torej pred rojstvom) nam ostane še pogosteje opazovan nadomestni princip razvoja žuželk iz ličink in kokonov. Če to povežemo s tim. Človeško duhovno družino« in s konceptom porodnišnice, potem dobimo podobo rojevanja človeških duš v nekakšnem čebelnjaku.
  • Izkušnja predora se ne pojavlja le v regresiji, ampak tudi pri obsmrtnih doživetjih, o njem poročajo tudi nekateri udeleženci Life Technology.  Samo izkušnjo predora je šteti za realno, po drugi strani pa predor pomeni neko potovanje in prehod. V zvezi s potovanjem se nato pojavlja nekaj močnih arhetipov (slovo, potovanje, srečevanje, postaje). Simbol slovesa je sama smrt in potek umiranja. Predor sam že pomeni potovanje. Na drugi strani se z nekom  srečamo. Ker se osnovna relacija dekonstruira v odnos vodnik-duša/posameznik, je logično, da nas tam onkraj pričaka vodnik, zraven pa so seveda nam bližje duše. Potovanje pa se prej ali slej zaključi s končno postajo, ki jo gospod Newton imenuje »osrednja postaja«.
  • Ko se človek globoko sprosti, tegobe odpadejo. Ko pridemo v stanje globoke sproščenosti in to sproščenost povežemo s svetom pred rojstvom, se znajdemo v svetu, kjer je vse hkrati povezano, kjer ni nebes in pekla, kjer je eno samo polje (energije, svetlobe…). Vizija, da nebesa in  pekel ne obstajata, je lahko le projekcija doživljanja sedanjosti (v stanju globoke sproščenosti) v neko zamišljeno preteklost. Iz vidika Life Technology se v teh stanjih sproščenosti povežemo z višjimi svetovi, stanja praznine pa še ne določajo materialnih obrisov Nevidnega sveta.
  • Pri stanju sproščenosti se človek osvobaja energijskih blokad, kar lahko prevedemo kot »zdravljenje duše«.  Če mora človek, ki je naredil zločin, v tem svetu v zapor, pa Newtonove duše npr. odidejo v posebne »enote intenzivne oskrbe«.
  • V tem življenju lahko delujemo v odnosih v otroškem, odraslem in starostniškem (modrem) svetu, lahko živimo v svojih sanjarjenjih… Tako lahko preko osnovnih arhetipov pridemo do 3D sveta (realni, odrasli svet), sveta stvarstva in nestvarstva (sanjski svet in človeška ustvarjalnost), sveta brez jaza (otroški svet), sveta vsevednosti (starostniški svet) in sveta  spremenjenega časa (sanjski svet).
  • Če je smrt prehod na drugi svet, je rojstvo iz vidika yina in yanga pričakovani ponovni prihod na svet. To prav tako izgleda kot potovanje, pri čemer se predpriprava potovanja nahaja v prenatalnem svetu. Pri potovanju si najprej zamislimo kam hočemo potovati in katere sonovne stvari in dogodke želimo izkusiti. Potem se ukvarjamo še s podrobnostmi in na koncu seveda odpotujemo. In res, po podatkih iz v regresije  gre duša v Krog usode, kjer ji koordinatorji pomagajo pri primerni usodi za bivanje v 3D (osnovna ideja o potovanju, tudi dogovarjanje pri turistični agenciji), potem gre duša na Mesto življenjske izbire, kjer se konkretneje seznanja s pomembnimi vidiki svoje življenjske poti (konkretno načrtovanje potovanja, iskanje prenočišč ali prepustitev turistični agenciji…), sledijo priprave na vkrcanje, kjer dobimo dodatne znake za prepoznavanje ključnih ljudi v našem življenju (zadnji napotki pred potovanjem), in na koncu seveda sledi ponovno rojstvo.

4. ZAKLJUČEK

Čeprav so nekateri koncepti, ki jih tako obširno razgrinja gospod Newton, resnično zanimivi (duše kot svetlobna bitja, hkratne reinkarnacije), pripovedi njegovih klientov še ne dokazujejo, da je Nevidni svet res tak kot ga opisujejo.  Nasprotno.

Iz vidika seganja onkraj našega rojstva v tem svetu, se zdijo te pripovedi nekakšna dekonstrukcija našega lastnega sveta tu in zdaj. Barve duš glede na njihovo razvojno stopnjo namreč ne predstavljajo rasti duše, ampak poglabljanje sproščenosti in hkratnega dekonstruiranja takega sveta v katerem živimo tu in zdaj. Vse osnovne principe delovanja Nevidnega sveta gospoda Newtona je prav tako mogoče razlagati kot preslikavo arhetipov tega sveta tu in zdaj v svet sproščenosti v theta stanju. Zelo sumljivo je tudi to, da v onostranstvu (torej v svetu onkraj tostranskega starševstva) po pripovedi Newtonovih klientov nimamo staršev in otrok. V svetu globoke sproščenosti so meje zabrisane, vse obstaja tu in zdaj, zato tudi razlikovanja nebes in pekla ni. Pomembnejši od odnosa staršev in otrok pa je odnos učitelj/vodnik- učenec.

Izkušenj globoke sproščenosti in osnovnih arhetipov nikakor ne smemo zamenjevati z energijskim Nevidnim svetom samim. Iz vidika spontanega sprejemanja sporočil so zanimive izkušnje udeležencev Life Technology.  Čeprav v stanju praznine in globoke sproščenosti tudi pri nas ni mej, nebes in pekla in je le sama svetloba in Energija, udeleženci LT hkrati zaznavamo prijetna in neprijetna prenatalna energijska polja, pogosto čutimo prisotnost različnih oblik Nevidnega sveta, nekateri tudi vidijo razna bitja, med drugim tudi angelska. Life Technology Nevidnega sveta ne opisuje skozi dekonstrukcijo vidnega sveta, ampak preko spontanega prejemanja sporočil iz Vesoljnega informacijskega polja. Pri tem posameznik, ki dobiva uvide in izkušnje ni aktivni udeleženec, ampak le orodje, preko katerega se Nevidni svet razodeva. Zato pri opisovanju Prenatala tukaj ni vpletanja dekonstrukcije Tostranskega sveta, ampak so prisotni odsevi Nevidnega sveta kakor se nam kaže.

Ne nazadnje nas življenjska izkušnja osebnostnega zorenja v LT uči, da smo vsi povezani na Vesoljna informacijska središča, ki jih mi imenujemo Vesoljne postaje. Iz teh postaj izvirajo različne povezave, skozi katere do nas prihajajo sporočila, informacije. Trenje teh sporočil sproža občutenja silne Energije. In zanimivo- Vesoljnih postaj, povezav in občutenja silne Energije ob trenju sporočil z izjemo opisovanja Energijskega tuša pri občasnem regeneriranju duš, gospod Newton sploh ne pozna. Če izvzamemo dejstvo, da v primerjavi z Life Technology tudi gospod Newton opisuje pomen moralnega zorenja in razvoja duš, gospod Newton preprosto ni opisal ključnih lastnosti Nevidnega sveta, to pa zaradi tega, ker njegovi klienti v regresiji tega sveta večinoma sploh niso opisovali.

  • Share/Bookmark

»POTOVANJE DUŠ« KOT PROJEKCIJA NAŠE TRENUTNE REALNOSTI IN PRIMERJAVA Z LIFE TECHNOLOGY? (PRVI DEL)

Julija sem najprej prebral knjigo »Potovanje duš« Michaela Duffa Newtona, ki mi jo je pred meseci priporočila v branje kolegica, ki prav tako trenira v Life Technology.  Nekaj dni kasneje sem prebral še delo »Usoda duš« (Destiny of Souls), ki je nastalo pod peresom istega avtorja. Na podlagi opisov številnih klientov je hipnoterapevt Newton izčrpno popisal  Onostranstvo oziroma to, kar on sam ima za Nevidni svet.

Michael Duff Newton

Preden se spustim v komentiranje vsebine teh vsekakor zanimivih knjig, moram na kratko povzeti njuno vsebino, pa tudi spoznanja, ki sem jih sam doživel ali pa so jih z menoj delili mnogi udeleženci procesa Life Technology.

1. VSEBINA KNJIGE »POTOVANJE DUŠ« IN »USODA DUŠ«

»Potovanje duš« (Journey of the Souls) je glede na hitro rastoče omrežje sodobne duhovnosti že knjiga s patino in evergreen, saj je bil izvirnik napisan »davnega« leta 1994. Leta 2000 je Newton napisal še obsežno nadaljevanje oziroma dopolnitev z naslovom »Usoda duš« (Destiny of Souls). Michael Duff Newton je hipnoterapevt, ki s pomočjo globoke regresije v theta stanju preučuje preteklost duš (če vam ta izraz ni všeč, ga lahko zamenjate z izrazom posameznik, čeprav to dvoje morda ni povsem enako). Ker predvidevam, da so vse ostale knjige nadgradnja oziroma dograjevanje podobe Nevidnega sveta kot jo slikajo pripovedi njegovih klientov v omenjenih knjigah, se bom zadovoljil le z njuno vsebino.

1.1 Smrt

Po smrti (v našem tridimenzionalnem ali 3D svetu) se glede na opise klientov zgodi sledeče zaporedje dogajanj:

  • duša se znajde izven svojega fizičnega telesa;
  • le redkokdo biva kot duh (ghost);
  • praviloma ima duša doživetje predora oziroma portala (potovanje po nekakšnem predoru na drugo stran);
  • sledi srečanje z nekaterimi dušami ob taki ali drugačni bližini vodnice/vodnika. Pozdrav duš prihaja v obliki formacije- duše se lahko razporedijo  v tri ravne vrste, tako, da je prednja duša pred dušo umrlega tudi sečišče premic, ki potekajo skozi te vrste, vodnik/vodnica pa stoji zadaj. Lahko pa se razporedijo v polkrog pred umrlo dušo, vodnik/vodnica pa stoji zadaj levo;

Sprejem umrle duše v Nevidnem svetu. Črka A predstavlja dušo umrlega, črka B pa vodnika/vodnico. Po M. D. Newton, Destiny od Souls, str. 167.

  • duša običajno odpotuje na »Mesto ozdravljenja«, kjer se regenerira, duše, ki so zagrešile veliko zlo, pa odidejo v posebne »enote intenzivne oskrbe« (Intensive care units). Kakorkoli že, v tej fazi prihaja do regeneriranja duš, bodisi preko standardne obravnave, nujne obravnave (s hitrim popravilom aure), okrevalnic za manj poškodovane duše (zdravljenje s kristali) ali Mesta senc (City of Shadows; tu se regenerirajo zelo poškodavane duše z ogromno negativne energije, v Mestu senc se briše spomin na zlo). Nekatere duše izberejo tudi Samoto (Solitude).
  • nato duša pride na »osrednjo postajo« v Nevidnem svetu, kjer ji »usmerjevalci« pomagajo, da pride na pravilen cilj- to je »domov«.

1.2 Bivanje »doma«

Ko duša pride »domov«, je njeno domače okolje sestavljeno iz domačega območja in domačih duš. Družbena ureditev onostranstva je sledeča:

  • Duhovne družine. Ljudje vsi skupaj pripadamo človeški duhovni družini, zato se reinkarniramo zgolj kot ljudje. Živali in rastline (ter verjetno ostala bitja, kakršnakoli že so) imajo svoje duhovne družine. Tudi pravljična bitja zares obstajajo, a so na višjem nivoju in so nam praviloma nevidna. Duša kot taka je opredeljena kot inteligentna svetlobna energija. Poleg duhovnih družin obstaja vir, ki je dokončno nesebično bitje (ali celo bitja; vir morda predstavlja množino in ne ednine). Človeška duhovna družina ne pozna delitve na nebesa, pekel in podobno. Videnje hudičev je le šala ali pa gre za posledice zlorab v otroštvu ali pa za vpliv prevelike elektromagnetne aktivnosti okrog našega planeta. Razcepljena osebnost je le posledica neuspele integracije duše v telo. Angeli pa so v bistvu le vodniki iz človeške duhovne družine, ki so iz takega ali drugačnega razloga prevzeli to podobo. Celotna duhovna družina je en sam preplet duš, ki ga ne moremo opredeljevati preko hierarhij kot jih poznamo na planetu Zemlja. Astralne ravni torej ne obstajajo. Vendar pa niso vse duše na enaki stopnji razvoja. Duše se rojevajo v nekakšnem čebelnjaku, v inkubatorju, kjer se sprva razvijajo v posebnih kokonih, ko pa pridejo iz teh kokonov, gredo živet v zanje določene skupnosti v človeški duhovni družini. Človeška družina je sestavljena iz zbirov oz. skupkov (clusters).
  • Sekundarni skupek obsega več primarnih skupkov (Newton v svoji shemi sicer združuje od 2 do 5 primarnih skupkov, vendar ne vem ali lahko iz tega karkoli sklepamo) in med njimi je že manj interakcij. Duše ne odhajajo na druga mesta v človeški duhovni družini, da ne motijo energije drugih skupin, se pa lahko na miselni način povezujejo s katerokoli dušo.
  • Primarni skupek. Osnovna družbena celica v tej duhovni družini je primarni skupek (roj, Ožji krog) s po 3 do 25 dušami, kjer poteka izrazita interakcija med dušami. V primarnem skupku vladajo prijateljstvo, ljubezen in humor. Vsak v primarnem skupku ima svoje resnično ime, ki je drugačno od imena na Zemlji. Duše so v osnovi androgine, čeprav tudi v Nevidnem svetu privzemajo podobo moškega ali ženske. Osnovni smisel obstoja primarnega skupka je učenje. Primarni skupki so torej nekakšni razredi, v katerih delujejo/poučujejo/svetujejo vodniki/vodnice. Pripadniki primarnega skupka oziroma roja se učijo kako napredovati kot duše, v posebnih »knjigah« pa preučujejo posnetke/filme svojih preteklih življenj, da bi se iz tega kaj naučili. Ko so pripravljeni, gredo na novo utelešenje. Duše, ki se utelešajo na določenem planetu, se praviloma utelešajo le na tem planetu, dokler so pogoji bivanja na njem še vzdržni.

1.3 Vrste svetov:

Poleg domačega okolja primarnega in sekundarnega skupka ter posebnih območij kot so Osrednja postaja, Mesto ozdravljenja, Stvaritvena središča (tukaj nastanejo duše), Krog usode in Mesto življenjske izbire, duše iz Človeške duhovne družine lahko delujejo v naslednjih svetovih:

  • svet brez jaza: ta nerazsežnostni svet je primeren za mlade duše. Napredne duše tukaj mladi duši pomagajo oblikovati osebnost, individualnost;
  • svet vsevednosti: ta nerazsežnostni svet je primeren za stare, razvite duše. Večini duš je ta svet nedostopen.;
  • svet spremenjenega časa: to je lastni nerazsežnostni svet, je simulacija, v kateri posamezna duša lahko preučuje svoje izbire in alternative, pri tem pa lahko po svoji volji premika čas sem in tja. Ta svet je torej individualno vadbišče;
  • svet stvarstva in nestvarstva: ta svet je 3D svet tako kot na Zemlji. V tem svetu se duše učijo ustvarjati. Na začetku ustvarjajo npr. kamen, zelo razvite duše pa potem lahko na podlagi teh znanj kolektivno ustvarjajo življenjske oblike in celo zvezde;
  • 3D svetovi utelešenja (moj izraz za poenostavitev). Eden od teh svetov je tukajšnji planet Zemlja. Obstajajo svetovi, kjer vlada sodelovanje, svetovi, kjer vlada tekmovanje in težji svetovi, kjer vlada oboje hkrati. Planet Zemlja spada med najtežje svetove. To pa ima tudi drugo plat: življenje na najtežjih svetovih namreč pospešuje razvoj duše. Kolikor razumem, gre pri teh 3D svetovih za razliko od sveta stvarstva in nestvarstva za trening življenjske pozicije (povedano v žargonu Life Technology).

1.4. Vrste duš

Duše lahko delimo glede na njihovo svetlobo:

  • najmanj razvite duše so bele;
  • precej nerazvite duše so nečisto-bele barve;
  • manj razvite duše so rumene barve;
  • nekoliko bolj razvite duše so zlate barve in od tega ranga naprej lahko duše delujejo kot vodnice;
  • precej razvite duše so svetlomodre do škrlatne barve;
  • najbolj razvite duše so temnomodre do škrlatne barve.

Glede na njihove funkcije se duše znajdejo v vlogah:

  • učenk;
  • vodnic/učiteljic;
  • modrijanov- čuvarjev Zemlje (verjetno tudi drugih 3D svetov?);
  • starcev, ki so stare duše, blizu vira in imajo pogosto pomembno vlogo pri procesih stvarjenja;
  • koordinatorjev v Krogu usode;
  • usmerjevalcev na osrednji postaji;
  • dajalcev (identitete, jaza) v svetu brez jaza;
  • pripadniki Sveta starešin, ki po smrti v 3D svetu ocenjuje ravnanje in napredek posamezne duše…

Naloga duš je, da se razvijajo, in da kot napredne duše same postanejo učiteljice/vodnice, opravljajo pa tudi določene druge funkcije (pripadniki Svetov starešin, koordinatorji pri Krogih usode, planetarno-zaščitniška funkcija modrijanov; stvarniška vloga napredovalih duš ob samem viru…)

1.5 Novo utelešenje

Ko je duša dozorela za novo utelešenje v 3D svetu (utelešenja) sledi več faz:

  • gre duša v Krog usode, kjer ji koordinatorji pomagajo pri primerni usodi za bivanje v 3D;
  • potem gre duša na Mesto življenjske izbire, kjer se konkretneje seznanja s pomembnimi vidiki svoje življenjske poti;
  • sledijo priprave na vkrcanje, kjer dobimo dodatne znake za prepoznavanje ključnih ljudi v našem življenju;
  • sledi ponovno rojstvo. Duša po cevi/predoru potuje v telo ploda v maternici. To se zgodi še pred samim rojstvom- lahko več mesecev prej. Resnično se z novim fizičnim telesom povežemo šele ob samem rojstvu. Utelešamo se lahko hkrati v več fizičnih telesih, vendar mlajše duše tega še ne počnejo. V času utelešenja del duše še vedno obstaja »doma« (v Nevidnem svetu).

2. IZKUŠNJE IZ LIFE TECHNOLOGY

2.1 Moje lastne izkušnje in izkušnje mojih znancev v procesu Life Technology

Life Technology (v nadaljevanju: LT) ponuja precej drugačne vpoglede v Nevidni svet. Mimogrede: zdi se, da se za ta duhovni proces (ali vsaj za del tega procesa od devetdesetih let dalje) sedaj uveljavlja poimenovanje Shen Qi, vendar ne v smislu metode Shen Qi iz devetdesetih let 20. stoletja, ampak v smislu uporabe te besede v širšem smislu povezanosti na Shen Qi kanal.

V primerjavi s številnimi znanci, ki precej bolje zaznavajo Nevidni svet, se sam glede tega ne morem pohvaliti, čeprav kako stvar tudi sam zaznavam. Predvsem pa iz svoje lastnih izkušenj vem, da:

  • obstajajo energijska polja in energijski kanali različnih moči in kvalitet- taka, ki so zdravilna, pa taka, ki krepijo samopomembnost in pohlep itd., taka, ki krepijo mir in taka, ki krepijo agresijo itd.;
  • obstajajo stanja onkraj uma, ki so resničnejša od zaznavanja običajnejšega sveta;
  • so vsa živa bitja v neki drugi razsežnosti v resnici svetlobna bitja;
  • v živih bitjih potekajo energijski meridiani, preko katerih se giblje življenjska energija, ti meridiani pa ustrezajo meridianom, poznanih v sistemih Qigonga in tradicionalne kitajske medicine;
  • nas obiskujejo bitja iz Nevidnega sveta, pri čemer imam več izkušenj kako tako nevidno bitje pride v moje telo ali pa se me dotika;
  • obstaja ogromna energijska moč v glasu angela Lao May;
  • po smrti je na pogrebu mogoče čutiti močno energijsko navzočnost pokojnega;
  • v sproščenem stanju in/ali dobri povezavi v nas padajo sveže ideje, informacije, sporočila…

Na močnih energijskih tretmanih LT  sem se lahko seznanil tudi z doživetji mojih kolegov:

  • lebdenje duševnega zavedanja- »popotne/potovalne duše«  nad svojim fizičnim telesom;
  • potovanje duševnega zavedanja- »popotne/potovalne duše«  naokrog;
  • energijske mreže, ki jih Energija tke med ljudmi;
  • Krilata bitja, ki nas obiskujejo (angeli)- celo potrditev,  da sta dve osebi ob istem dogodku hkrati zaznali istega angela (ena ga je videla, druga pa je istočasno poslušala prhutanje njegovih kril)…

2.2 OSNOVNA TEORIJA NEVIDNEGA SVETA PO LIFE TECHNOLOGY

V LT je šele skozi čas prišlo do spoznavanja osnovnih obrisov Nevidnega sveta. Do teh spoznanj smo prišli oziroma prihajamo tudi praktikanti iz ateističnih in agnostičnih družinskih okolij (!). Za lažjo primerjavo z opisi Nevidnega sveta iz knjige »Potovanje duš« bom poglede na Nevidni svet (ki je hkrati za nas tudi prenatalni svet) v enakih točkah naštel še osnovne poglede iz Life Technology (oziroma, če hočete- iz Shen Qi v najširšem smislu besede). Predvsem gre za izkušnje LT iz Spirale. Možno je, da imajo nekatere druge šole v LT še bolj napredne uvide.

Mojstrica Aiping Wang (levo) in mojstrica Zhang (desno), ki v trebušnem predelu gosti angela z imenom Lao May

2.2.1 Smrt

Ob umiranju se vrstijo sledeče faze:

  • že v času, ko nekdo umira, se lahko pripravlja na smrt- lahko npr. vidi svetlobo, luč, predor;
  • v trenutku smrti se energija okrog nas močno zgosti, ker se nam približa Nevidni svet, da nam pomaga pri prehodu;
  • po smrti se znajdemo izven svojega telesa, praviloma nad telesom;
  • naša duša takoj razpade na tri dele, ki so bili dotlej enotno povezani: duša fizičnega telesa (Physical Body Soul) je začasna energijska celota, ki še okrog 10 let po smrti ostaja povezana s telesom/grobiščem; potovalna duša (Travel Soul) je prav tako začasna in jo tekom življenja uporabljamo za raziskovanje svetov in energij, po smrti pa se še okrog 30 let vrača k našim še živečim bližnjim; resnična duša (True Soul) pa je praviloma »večna« in po smrti potuje v Nevidni svet skozi predor.
  • sledi izkušnja predora, ko naša resnična duša potuje v onostranstvo
  • morda sledi še kakšna faza, ki je v Spiralinem LT ne poznamo;
  • nato se srečamo z nebeško komisijo, posmrtnim sodiščem, kjer se preuči kako kvalitetno smo živeli svoje življenje na Zemlji ali v drugem svetu in kam po smrti gremo.

2.2.2 Bivanje v Nevidnem svetu

Glede na spoznanja LT Nevidni svet kot kaže ni sestavljen iz duhovnih družin kot so človeška duhovna družina in podobno, tudi ne obstajajo primarni in sekundarni skupki duš. LT že ves čas poučuje, da je bistvo posamezne duše njena povezava- s kom v Nevidnem svetu je duša povezana, iz katere Vesoljne postaje dobiva vesoljna sporočila, to je sporočila iz naprednejših nivojev. Bližje Izvora/Kreatorja ko se povežemo, bolj kvalitetno povezavo imamo. Posledica dobre povezave je dotok svežih in koristnih sporočil, kar prinaša rezultate v zdravju, sposobnostih, duhovni in materialni blaginji, v kvaliteti življenja na splošno.

Uvid v jasnejšo strukturo Nevidnega sveta je povezana s sodelovanjem LT mojstrice Aiping Wang z mojstrico Zhang in z angelom Lao Mayem v letih 2005/2006: po teh informacijah nas potem, ko posmrtna komisija oziroma sodišče preveri naše preteklo življenje, namreč pošljejo živet v določen svet, ki je lahko bolj prenatalen ali pa je ponovno 3D planet Zemlja. Morda določene podrobnosti glede tega ne držijo in so povezane z budističnim ozadjem mojstrice Zhang, preko katere ta angel deluje.

2.2.3 Vrste svetov po mojstrici Zhang in po angelu Lao May

Podoba angela Lao May

Vrste svetov predstavljajo Nevidni svet v najširšem smislu in materialni svetovi kakršna je naša Zemlja. Nevidni svet ima prav tako svojo materialno komponento, ki pa je finejša od naše materije. Nevidni svet je razdeljen v sledeče štiri nivoje:

  • Kozmična nebesa (moje lastno poimenovanje v pomanjkanju enotne terminologije znotraj LT), o katerih angel Lao May ni razlagal. Tu verjetno ni več reinkarnacije. Zdi se, da je to za nas preveč oddaljeno področje, in da v LT ni enotnega stališča o tem nivoju niti enotnega stališča o Kozmičnem Bogu. Če so ostali nivoji Nevidnega sveta, ki so povezani z nami, vezani izključno na planet Zemlja, so Kozmična nebesa sestavljena iz omrežja Vesoljnih postaj, ki se praviloma nahajajo v bližini zvezd.
  • Višji predel zgornjega sveta (tim. Nebesa; Paradise, Tian) se nahaja v zgornjih plasteh atmosfere planeta Zemlja in se širi še daleč navzven. Sestavljalo naj bi ga več nivojev in podnivojev. Na višjih nivojih obstajajo vse bolj stroga moralna pravila. Lastnine ni, obstaja neke vrste nesebični duhovni komunizem. V teh Nebesih ne obstaja nič podobnega ljudem. Obstajajo pa med drugim angeli, ki za človeka in nekatere druge življenjske oblike predstavljajo naslednjo stopnico v razvoju. Nebesom vlada Bog, ki je Duhovno Sonce. Ni povsem jasno kako so vrhnji deli planetarnih Nebes našega Osončja povezani med seboj. V teh Nebesih še vedno potekajo cikli reinkarniranja, le da so v primerjavi z našim časom izjemno upočasnjeni (medtem, ko v Nižjem svetu z našimi očmi vse poteka zelo hitro). Zanimivo je, da so angeli v svetu nad nami med seboj jezikovno ločeni in so posamezna angelska področja s svojimi angelskimi jeziki povezana s posameznimi deželami oziroma jeziki na planetu Zemlja.
  • Nam bližji predel višjega sveta se nahaja v nižji atmosferi planeta Zemlja, a v drugi dimenziji. Imenuje se »Naselje prostosti« (Free Village), sestavljalo naj bi ga več nivojev in baje ima vsak nivo tudi lastne podnivoje. Na tem območju je v primerjavi z Nebesi veliko dovoljeno, tu dejansko obstajajo utelešenja, ki jih lahko uvrstimo med človeška, čeprav so ti ljudje nekoliko drugačni od Homo sapiensa. Ljudje v »Naselju prostosti« so v primerjavi z zemeljskimi ljudmi bolj prosti, toda prave svobode, ki je lahko le duhovna, še vedno nimajo. Od tod je možno zelo hitro priti v Nebesa.
  • Spodnji svet se nahaja pod površjem planeta Zemlja, a v drugi dimenziji. Sestavljen je iz več nivojev in podnivojev. Vsaj iz prvih nivojev naj bi se po pravilu dalo rešiti in napredovati naprej, iz globljih nivojev pa po informacijah angela Lao Maya praviloma ni vrnitve nazaj. Duše iz teh nivojev naj bi bile vsaj v večini v svoji strukturi tako poškodovane, da se ne morejo več vrniti v bolj proste svetove. Na koncu se znajdejo na nekakšnem onstranskem smetišču, kjer so reciklirane, torej razgrajene.

Ljudje se po trditvah angela Lao Maya v 60% primerov reinkarnirajo iz gornjih predelov Spodnjega sveta. 20%  ljudi naj bi prihajalo iz »Naselja prostosti«, 20% pa iz različnih nivojev Višjega predela Gornjega sveta, pri čemer na planetu Zemlja zelo redko prihaja do utelešenj duš, ki so prej živele na najvišjih nivojih teh Nebes. Kot kaže tudi reinkarnacij iz nivoja omrežja Vesoljnih postaj ni.

Materialni svet kakršen je naša Zemlja predstavlja poligon za očiščevanje in učenje. Duše se reinkarnirajo v enem od nivojev zgornjega ali spodnjega sveta oziroma na poligonu očiščevanja in učenja kot je Zemlja. Ni jasno ali in kdaj se je iz Nevidnega sveta mogoče reinkarnirati tudi v drugih materialnih svetovih (lokacijsko vzporednih ali lokacijsko drugačnih), ki služijo za poligon očiščevanja in učenja. Po Lao Mayu so drugi planeti praviloma razvitejši.

2.2.4 Vrste duš

Duša je nekakšna posoda za sporočila. Vsak duša ima drugačno zalogo sporočil. Duša za svoj obstoj uporablja nekatere pomožne mehanizme (npr, ego za sposobnost spuščanja odvečnih, starih sporočil, um za različne načine našega intelektualnega in čustvenega dojemanja).

Ne glede na to kje se neka duša v Nevidnem ali 3D svetu nahaja, jo sestavljajo trije nivoji, lahko rečemo tudi tri duše:

  • resnična duša (True Soul) pa je praviloma »večna«, v kolikor zaradi slabe pozicije, starih sporočil in slabe povezave ni toliko okvarjena, da jo je potrebno reciklirati. Ta duša prehaja različna življenja oziroma reinkarnacije v Nevidnem ali 3D svetu;
  • potovalna duša (Travel Soul) je začasna duša, ki jo tekom vsakokratnega življenja uporabljamo za raziskovanje drugih dimenzij in/ali za ustvarjalnost;
  • duša fizičnega telesa (Physical Body Soul) je vsakokratna začasna duša, ki je povezana z vsakokratnim fizičnim telesom.

Vsak nivo stvarstva ima drugačne življenjske oblike.

  • Na nivoju Kozmičnih Nebes delujejo Vladarji Vesoljnih postaj. Tudi naše Osončje ima svojo Vesoljno postajo, ki ji vlada Bog- (Duhovno) Sonce. Sonce je naš lokalni Stvarnik, Kreator. Vladarji Vesoljnih postaj oddajajo specifična sporočila, specifične programe.
  • Glavno zanimanje udeležencev procesa LT predstavlja nivo Zgornjega predela Višjega sveta (Nebesa). Tam naj bi obstajali upravitelji vesoljnih sporočil, ki nam dajejo zaščito- imenujemo jih božanstva ali budhe. Tem božanstvom in Bogu Sonca služijo nebeški uradniki in angeli. Oboji so enakega ranga, različne pa so njihove funkcije. Nebeški uradniki opravljajo izvršilne in sodne naloge pri zagotavljanju nebeškega reda. Obstajajo različne hierarhije teh uradnikov. Nekateri predstavljajo nebeško ”vojsko”, nekateri sestavljajo nebeška sodišča, ki lahko sodijo nebeška bitja, lahko nadzirajo in sodijo tudi zemeljska bitja ali pa bitja iz nižjih svetov. Glede na moralo, zavedanje, sposobnosti in dobra dela pretehtajo naše življenje, potem pa nas pošljejo v utelešenje v ustreznem svetu. V življenju ima vsak človek vsaj tri nadzornike, ki spremljajo njegovo življenje, njegove odzive in ravnanja. Angeli so po drugi strani posredniki sporočil med Bogom ali božanstvi/uradniki in med nami. Angele je videlo že ogromno udeležencev LT, še več jih dnevno čuti njihovo moč na energijskih tretmanih, ko ustvarjajo dobro povezavo. Kolikor imam informacij dejansko vsi poročajo o krilatih bitjih, čeprav je čisto možno, da krila sicer niso nujni atribut angelstva (?). Angeli se po Lao May sicer razvijajo iz ljudi ali pa iz nebeških rastlin. Te rastline imajo višjo energijsko frekvenco od zemeljskih. Angeli imajo le blaga čustva, ne poznajo pa sovraštva, zavisti in pohlepa. Če so uradniki bolj trdne, yang narave, so angeli bolj yin narave, so prijateljska, prijazna bitja z veliko mehkobe. Tudi angeli imajo več hieararhij in vsak človek ima vsaj enega angela, a različnih sposobnosti. Angeli z ljudmi pogosto delajo ponoči, ko spimo in smo umirjeni. Poleg božanstev in angelov v Nebesih živijo tudi znanstveniki, umetniki, pevci, glasbeniki, vrtnarji… Obstajajo tudi vile, škrati, sfinge, morske deklice in podobno. Nebeške rastline in nebeške živali so bolj raznolike od zemeljskih in imajo finejša telesa. Nekdanji angeli so se na Zemlji pojavili v človeški podobi bodisi zaradi kazni (vsaka napaka ima za posledico odhod na Zemljo), zaradi lastne izbire ali pa celo z misijo, nekdanje nebeške živali pa so v človeškem telesu dobile priložnost za razvoj, lahko pa so bila kaznovane, odvisno od okoliščin.

Life Technology priznava obstoj angelov, saj jih je več udeležencev že videlo in čutilo

  • O bitjih in funkcijah v »Naselju prostosti« je malo znanega. Poleg rastlinja in živali naj bi po opisih udeležencev tretmanov z Lao Mayem tod tako kot na Zemlji bivali ljudje, ki pa so nekoliko drugačni od nas. Da ne bi prišlo do zmešnjave, mojstrica Lea Zgonik ta bitja v svoji duhovni šoli ne imenuje za ljudi, ampak za ljudem sorodna »duhovna bitja«.  V človeško telo se lahko zaradi kazni ali svobodne izbire naseli duša, ki je bila prej hominid. Duša, ki je bila prej žival v »Naselju prostosti«, lahko s človeško reinkarnacijo dobi priložnost za razvoj.
  • O bitjih v spodjem svetu ni skoraj nobenega znanja, ker se udeleženci procesa LT za ta svet ne zanimajo. Na teh nivojih živijo hudiči/demoni, pa ljudem podobna bitja, na nekem predelu baje živijo zmajska bitja, na zelo nizkih nivojih pa nekakšna kačja bitja. Proti spodnjim svetovom nas vlečejo zločini, pohlep po denarju, bogastvu, premočna čustva (predvsem sovraštvo, agresija), premočna seksualnost, na vrhnje predele tega sveta naj bi  praviloma prišli tudi samomorilci. V človeško telo se lahko za nagrado naselijo duše, ki so bile prej ljudem podobna bitja ali pa tudi zmajska bitja. Živali spodnjega sveta ne morejo postati ljudje. O možnosti za človeško reinkarnacijo duš, ki so bile prej hudiči, nimam podatkov.
  • Duše, ki so bile poprej na planetu Zemlja, lahko ponovno postanejo ljudje na planetu Zemlja, lahko pa postanejo angeli v Nebesih ali pa hominidi v »Naselju prostosti« ali v Spodnjem svetu. O reinkarnaciji v živali (zemeljske ali nebeške) nimam podatkov.

Skoraj celoten opis zgoraj opisanega Nevidnega sveta (razen nauka o Vesoljnih postajah) izhaja iz izročila angela Lao Maya. Kot rečeno gre lahko za sistem, ki je pod določenimi vplivi budizma. Glede na enotne izkušnje številnih udeležencev procesa LT lahko glede Nevidnega sveta potrdimo sledeča bitja:

  • angeli;
  • zlatosijoča svetlobna humanoidna bitja, ki jih nekateri opažajo na tretmanih. Ta bitja pogosto držijo roke nad glavo udeleženca, ali pa za inštruktorjem držijo razprte roke itd. Glede na te opise je očitno, da tovrstna bitja pogosto izvajajo mirujoči stoječi Qigong, v kombinaciji z neko neznano tehniko prevajanja sporočil (zasilno ta bitja imenujem prenatalni praktikanti LT Qigonga).
  • demoni;
  • vile;
  • majhna zelena bitja, ki jih je v času Qigong metode Aiping Wang, videlo ogromno ljudi (v tem primeru pa ne gre za klasičnih »tristo zelenih« ;) );
  • Redkeje ljudje vidijo božanstva ali pa čiste izvore Vesoljne energije, nekateri imajo izkušnjo potovanja po nekaterih Nevidnih svetovih;

Prenatalni praktikant LT Qigonga v podobi zlatega svetlobnega bitja zadaj za mojstrico Leo Zgonik izvaja Zhang Zhuang Qigong. Videnje učenca v centru Spirala, ki ga vodita zakonca Zgonik

Zanimivo je, da bitja, ki jih videvajo udeleženci v LT, le stežka povezujemo z vodniki/vodnicami kot jih opisuje knjiga gospoda Newtona. Na splošno udeleženci LT sploh ne poročajo o kakih vodnikih ali vodnicah, ampak govorijo o angelih. Glede na njihova blaga čustva in pomoč ljudem ter celo osebno vodstvo se zdi, da se angeli v veliki meri pokrivajo z vlogo vodnikov. Če je naloga vodnika pomoč in/ali vodstvo in/ali skrb za vzdrževanje posameznikove življenjske povezave, se zdi, da vlogo, ki jo glede na spoznanja gospoda Newtona opravljajo vodniki in vodnice, praviloma opravljajo angeli. Po drugi strani bi lahko svetlobna bitja, ki se z držami rok pojavljajo na tretmanih LT, prav tako označili za delo vodnikov. Vendar je vprašanje ali ti prenatalni praktikanti LT Qigonga  dejansko predstavljajo vodnike v običajnem pomenu besede ali pa so le vrsta podpornega ali upravljalnega osebja v/ob kanalu Shen Qi. Možno je seveda, da pomeni funkcija vodnika/učitelja širšo funkcijo učenja od angelske funkcije, in da se v tej vlogi lahko pojavljajo ne le angeli, ampak tudi druga bitja Nevidnega sveta (npr. pravkar omenjeni prenatalni praktikanti LT Qigonga, morda v nekaterih primerih nebeški uradniki ali pa morda (?) celo hominidi iz »Naselja prostosti«, če imajo dovolj razvito potovalno dušo), še toliko bolj, ker glede na samo življenje na planetu Zemlja pač ni mogoče zanikati, da vlogo vodnikov očitno lahko opravljajo tudi sami ljudje (izrazitejše predstavnike utelešenih vodnikov dejansko celo javno priznavamo za vodnike in jih zato imenujemo za mojstre ali za duhovne učitelje). Glede na to, da imajo sposobnost potovalne duše zelo razvito tako nebeški uradniki in angeli na eni strani kot tudi hudiči na drugi strani, žal ni mogoče izključiti, da so osebni vodniki nekaterih demonska bitja.

2.2.5 Rojstvo v človeškem telesu

Ljudje, ki se utelesijo v 3D svetu planeta Zemlje se predhodno utelešajo tudi na različnih predelih Nevidnega sveta, marsikdo na 3D nivo Zemlje pride prvič. Kako po učenju angela Lao Maya potekajo ta utelešenja v Nevidnih svetovih, nimam podatkov. Faze rojstva na planetu Zemlja pa so sledeče:

  • Nebeško sodišče dodeli kje se bo naša duša utelesila. Pri tem sodišče preverja in upošteva našo moralo, naša dobra dela, napredek v zavedanju in napredek v sposobnostih. Vse življenje nas spremljajo vsaj trije nadzorniki, naše življenje pa je posneto na nekakšnih filmih in nebeškim sodiščem zato nič ne ostane prikrito;
  • Med sodbo nebeškega sodišča in fazami utelešenja morda obstajajo vmesne faze, ki v procesu LT niso znane- npr. kakšna genetika in kakšna Usoda nam mora biti dodeljena;
  • Ob spočetju se poleg naše osnovne inkarnacijske ali resnične duše (True Soul) že pojavi Potovalna duša (Travel Soul) za to življenje. Potovalna duša očitno pomembno vpliva na genetsko zasnovo bodočega človeka.
  • Običajno se Resnična duša v telo začne sidrati šele tedaj, ko se zarodek prične premikati, navadno v četrtem ali petem mesecu nosečnosti. S tem v telo pričnejo pritekati vesoljna sporočila.
  • Najkasneje ob izhodu iz maternice materina duša fizičnega telesa (Physical Body Soul) preneha opravljati podporno funkcijo za otrokovo fizično telo in v tem trenutku se oblikuje tudi otrokova duša fizičnega telesa. Ob prvem vdihu, se Resnična duša še trdneje zasidra v telesu, v tem trenutku pa se v telo naseli tudi program posameznikove Usode. Proces rojstva je končan.

Se nadaljuje.

  • Share/Bookmark